Leva opozicija na ustavno sodišče zaradi "podtaknjenca", ki bi lahko vplival na Gen-I

Da so opozicijski poslanci vložili zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah, s katerim se z novelirano ureditvijo spreminja obstoječi 554. člen zakona o gospodarskih družbah, so za N1 potrdili v Svobodi.

"Člen retroaktivno posega v pridobljene pravice, lastniška razmerja in upravljanje gospodarskih družb," so poudarili v največji opozicijski stranki. Izpostavili so, da je bil ta člen v novelo zakona vključen z amandmajem poslancev koalicije, brez ustrezne strokovne obrazložitve in kljub opozorilom Zakonodajno-pravne službe državnega zbora (ZPS) o možnih ustavnopravnih vprašanjih.

"Poslanci koalicije niso zmogli pojasnila o tem, katere konkretne pomanjkljivosti veljavne ureditve odpravlja 17. člen, zakaj obstoječi mehanizmi niso zadostni in kako naj bi nova ureditev izboljšala upravljanje podjetij. Menimo, da je ustavna presoja člena nujna za zaščito načela pravne države in zaupanja v pravni red," so dodali v Svobodi.

Odprava anomalije ali rokohitrski poseg?

Po informacijah N1 so zahtevo za oceno ustavnosti pripravili v Svobodi, v SD in Levici pa so jo sopodpisali. Ob tem ne gre spregledati, da je prav Svoboda pred potrditvijo novele najbolj glasno opozarjala, da gre pri 17. členu za "šolski primer podtaknjenca v zakonodaji", ki grobo posega v upravljanje zasebnih podjetij, lastniška razmerja in ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov.

Po novem "vzajemno povezana družba nima glasovalnih pravic iz deležev v drugi vzajemno povezani družbi, če ima ista oseba neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb".

Prej veljavna ureditev pa je vzajemno povezanima družbama, ki nista v razmerju odvisnosti, uresničevanje upravljalskih pravic omejevala na največ četrtino deležev.

Spremembo te ureditve je koalicija dosegla z amandmajem k 17. členu novele, ki je bil ob nasprotovanju opozicije izglasovan na seji odbora za gospodarstvo, delo in šport.

V koaliciji so pojasnjevali, da želijo s spremembo preprečiti anomalijo, pri kateri bi si poslovodstva vzajemno povezanih družb s prepletanjem glasovalnih pravic podredila odločanje na skupščinah. V katerih podjetjih vidijo takšno anomalijo, niso navedli, so pa poudarili, da se v praksi pojavljajo zlasti pri pravnih položajih, pri katerih je končni imetnik deležev Republika Slovenija.

Opozicije pojasnila vladajoče koalicije niso prepričala. Iz njenih vrst je bilo mogoče slišati, da v vladnih strankah niso dovolj jasno utemeljili, zakaj je takšna sprememba potrebna in kakšen je njen namen.

Sprememba bi lahko prinesla velik poseg v upravljanje Gen-I

Kot je nedavno poročal Forbes Slovenija, pa bi ta sprememba lahko prinesla velik poseg v upravljanje državnega trgovca z elektriko Gen-I, ki ga je do svojega vstopa v politiko vodil bivši premier in predsednik Svobode Robert Golob.

Gen energija ima namreč več kot četrtino v družbah Gen-I in Gen-EL, ki sta med seboj lastniško povezani tako, da ima Gen-EL polovični delež v Gen-I, slednji je pa polovični lastnik Gen-EL. Krožno lastniško strukturo je Gen-I izoblikoval leta 2016 oziroma v času, ko je podjetje vodil Golob. Predsedniku Svobode stranke aktualne koalicije zato pogosto očitajo, da zaradi specifične strukture še danes obvladuje Gen-I.

Po nedavni spremembi zakona pa se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I bi bila ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I.

V opozicijskih vrstah se ob tem sprašujejo, ali je predlog za spremembo 17. člena novele na mizo poslancev koalicije dejansko prišel z ministrstva za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi predsednik Demokratov Anže Logar ali morda s strani določene interesne skupine. Kdo bi bil lahko v ozadju, pa ne želijo špekulirati.